Program TGO pomeni dodaten element v naši storitvi celovitega obvladovanja odpadkov, s katero pri naših partnerjih poskrbimo, da so vsi njihovi odpadki (jekleni odpad, barvne kovine, nekovinski odpad, odpadna embalaža, nevarni odpadki in vse ostalo) zbrani, sortirani in predelani na okolju prijazen način. Z novo linijo nudimo rešitev za pomemben del odpadkov, ki ni primeren za snovno izrabo in je v preteklosti končal na odlagališčih. Računamo, da bomo z novim programom v naslednjih letih ustvarili približno 5% naših skupnih letnih prihodkov.

Huda gospodarska kriza ni obšla niti naše dejavnosti. Padec industrijske proizvodnje istočasno pomeni padec količin industrijskih kovinskih in nekovinskih odpadkov. V lanskem letu smo bili zelo uspešni pri ohranjanju zbranih in predelanih količin odpadnih materialov, vendar nam trendi gibanja cen surovin niso bili naklonjeni, kar se je odrazilo tudi na naših poslovnih rezultatih.

Ocenjujemo, da ima Gorenje Surovina na trgu jeklenega odpada v Sloveniji, ki predstavlja naš najpomembnejši program, nekaj več kot 40% tržni delež. Na drugi strani pa Slovenija še vedno spada med redke države EU, ki ne izkoriščajo energetskega potenciala odpadkov. Trg uporabe alternativnih goriv pri nas še ni razvit, povpraševanje industrijskih odjemalcev pa narašča. Gorenje Surovina je z novo investicijo na tem področju prva in edina.

Zaradi upadanja industrijske proizvodnje v Sloveniji, sprememb v strukturi dejavnosti ter prodora novih konkurentov ocenjujemo, da so nekateri programi na slovenskem trgu dosegli raven svoje zrelosti. Zato so razvojne ambicije celotne skupine Ekologija zelo močno usmerjene na ostale trge JV Evrope, ki kažejo večji potencial rasti s približevanjem EU in posledično ureditvijo zakonodaje. V tem trenutku na teh trgih že deluje 7 naših podjetij, v fazi priprave na izvedbo pa so novi projekti izgradnje reciklažnih centrov in postrojenj za proizvodnjo trdnih goriv iz odpadkov.

Gorenje Surovina se s svojo dejavnostjo umešča na konec življenjskega cikla izdelkov in jim dodaja novo vrednost z zbiranjem, transportom, sortiranjem, predelavo oz. pripravo v sekundarne surovine in energente. Izvajamo tudi širok nabor drugih storitev, povezanih z odpadki – od tehtanj, meritev radioaktivnosti, stiskanja, rezanja in mletja odpadkov, do svetovanja in kemijskih analiz v lastnem laboratoriju. Imamo tudi lastno raziskovalno-razvojno enoto. Skupaj s povezanimi podjetji iz skupine Ekologija bomo tudi v prihodnje dopolnjevali našo ponudbo tako, da bomo partnerjem v Sloveniji in na trgih JV Evrope lahko ponudili celovito storitev.

Že pred leti smo začeli iskati rešitev perečega problema odlaganja odpad¬kov na odlagališča in slediti sodobnim smernicam ravnanja z odpadki v tujini. Zaostritev zakonodaje, ki zahteva predobdelavo odpadkov pred odlaganjem in prepoveduje odlaganje odpadkov, ki imajo zadosten energetski potencial, nam bo zagotovila zadostno količino inputa za proizvodnjo goriv. Na drugi strani pa se je začelo povečevanje povpraševanja med industrijskimi odjemalci, ki imajo dovoljenje za sosežig alternativnih goriv iz odpadkov. Zato ocenjujemo, da je ta dejavnost v fazi rasti. Dodatno spodbudo pa nam je dala tudi prijava na razpis Tehnološke agencije RS RIP09.

Vrednost celotne investicije znaša skoraj 3 mio €. Približno 10% vrednosti celotne investicije pokrivamo iz pridobljenih sredstev na javnem razpisu RIP 09, ki se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013. Pretežni del pridobljene subvencije pa je namenjen raziskovalno-razvojnemu delu, ki ga izvajamo skupaj s partnerji in gospodarstva in Univerze v Mariboru, Fakultete za strojništvo.

Pri trenutnih cenovnih razmerjih ocenjujemo, da se bo investicija povrnila v petih letih.

Trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov v tem trenutku v Sloveniji nima tržne vrednosti, saj se v skladu s trenutno zakonodajo še vedno obravnava kot odpadek s številko 19 12 10. Naši raziskovalno razvojni napori so usmerjeni v postopke standardizacije TGO, s katerimi želimo dokazati, da lahko z nadzorovano pripravo goriva v vseh fazah procesa proizvedemo gorivo določenih kemijskih, energijskih in fizikalnih lastnosti. V tem primeru bi se tudi prodajna cena spremenila.

Vir odpadkov za proizvodnjo SRF so industrijski odpadki, kosovni odpadki, ostanke embalaže in odpadne embalaže, ostanki ločenih frakcij komunalnih odpadkov po razvrščanju in drugi nenevarni odpadki, ki jih zaradi nečistoč ne moremo presortirati in pripraviti kot sekundarno surovino. Potencialni dobavitelji so industrija papirja, tekstilna industrija, avtomobilska industrija, industrija plastike in ostala industrija ter komunalna podjetja, ki izvajajo javno službo ravnanja z odpadki.

Naše trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov se bo lahko uporabljalo za sosežig v cementnih pečeh, v termoenergetskih objektih in toplarnah tako v Sloveniji, kot v tujini.

Gorivo TGO je sestavljeno iz:

• Les 5-10 % (m/m)
• Papir in karton 5-10 % (m/m)
• Plastika brez Cl 60-70 % (m/m)
• Guma 5-8 % (m/m)
• Tekstil 5-10 % (m/m)
• Drugo pod 5 % (m/m)

Deleži posameznih odpadnih materialov se lahko spreminjajo v odvisnosti od zahtevanih kemijskih, energijskih in fizikalnih lastnosti trdnega goriva.

Kakovost našega trdnega goriva dosega 2. in 3. kakovostni razred v skladu z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Ur. l. RS št. 57/2008) oziroma prilo­go 3 Uredbe (klasifikacijski seznam trdnega goriva za razvrščanje v razrede), kar pome­ni kurilno vrednost med 15 in 25 MJ/kg ter vsebnost klora med 0,6 do 1%.

Pri sosežigu v cementni peči se pepel primeša cementu, tako da tega ni za odlaganje.

Pepel, ki nastane recimo v toplarnah se lahko odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke, tako kot pepel iz vsake toplarne.

V pepelu navadno nastanejo oksidi kovin, v večji meri zemljoalkalijskih kovin, ki so pa sestavni deli (raznih kamnin) zemlje.

Temperatura sežiga / sosežiga mora biti precej visoka okoli 1200 °C , saj je primerno tako za srednje kot velike kurilne naprave torej za naprave z vhodno močjo nad 1 MW na trdo gorivo. Pri tako visoki temperaturi vsaka organska snov razpade na CO2 in vodo. Ostali morebitno škodljivi produkti zgorevanja pa se očistijo v filtrih.

Če je sežig/sosežig kontroliran, dimni plini očiščeni in trdno gorivo iz nenevarnih odpadkov kvalitetno, potem ne nastane škodljivi vplivi na okolje.

Z raziskovalno nalogo, ki jo izvajamo v obsegu projekta RIP 09 želimo ugotoviti, ali je možna direktna termična obdelava trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov v srednjih in velikih kurilnih napravah brez dodatnih ukrepov čiščenja dimnih plinov, razen prašnih delcev in SO2. Zato pripravljamo recapture mešanja različnih odpadnih materialov v obliki referenčnih vzorcev trdnega goriva, ki jih bomo termično obdelali v pilotni kurilni napravi in ugotavljali emisijske vrednosti škodlijivih snovi v dimnih plinih. Pričakujemo, d ate vrednosti ne bodo presegle vrednosti emisij, ki so predpisane za sežigalnice, niti ne vrednosti emisij, ki so predpisane za srednje in velike kurilne naprave.

V tem trenutku se izvajajo poskusni zagoni in priprava referenčnih vzorcev za testiranja na kurilnih napravah za potrebe raziskovalno razvojnega projekta RIP09. Po začetku rednega obratovanja ob koncu projekta aprila naslednje leto pa bomo na letni ravni sposobni predelati med 30.000 in 45.000 t odpadkov.

Od skupne količine odpadkov, ki jih na letni ravni prevzamemo in predelamo v našem podjetju, bo predelava v TGO pomenila rešitev za približno 15% vseh odpadkov.

To istočasno pomeni, da bo celoten masni tok (30.000 - 45.000 t) odpadkov preusmerjenih iz odlagališč v energetsko izrabo.

Kaj pomeni SRF z vidika varovanja okolja? Kakšne so prednosti in slabosti? Koliko el. energije bi v Sloveniji lahko pridobivali iz odpadkov?

S proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov dosegamo pomembne okolj­ske koristi, predvsem v zmanjševanju toplogrednih plinov in v zmanjšanju izce­dnih vod iz odlagališč odpadkov. Prav tako proizvodnja TGO pripomore k zmanjševa­nju porabe primarnih energentov, ki bi jih sicer uporabili naši partnerji in posledično zmanjšanju potreb emisijskih kuponov.

Prednosti:

• Zmanjša se poraba fosilnih goriv (premog, zemeljski plin) in drugih energentov
• Odlagališča bi se minimilizirala (manj prostora bi bilo namenjeno odlagališčem)
• Manj izcednih voda iz odlagališč, manj neprijetnih vonjav, posledično manjše obremenjevanje okolja
• Zmanjša se emisija CO2 v ozračje, če upoštevamo, da CO2 oz. neulovljeni CH4 (metan) bi nastal tudi pri razkroju odpadka na odlagališču.
• Ne mečemo vstran energentov, da razpadejo sami od sebe
• Trdno gorivo iz odpadkov imajo manjše vsebnosti žvepla kot najčistejši premog

Slabosti

• Zahtevnejši filtri za čiščenje dimnih plinov
• Druga tehnologija vnosa energenta
• Pri zbiranju odpadkov moramo vsi dosledno sodelovati, da pravilno ločujemo bodisi v industriji, kakor tudi doma.

1 kg našega trdnega goriva daje povprečno

• 21 MJ energije
• ali približno 5,8 kWh

V letu 2008 je bilo odloženih približno 340 kg (vir: http://www.stat.si/doc/pub/okolje2009-SLO.pdf )odpadka na prebivalca, če je recimo polovica sprejemljivo za TGO kot lahka frakcija, potem dobimo okoli 170 kg TGO na prebivalca, kar predstavlja približno 1000 kWh energije. In če pomnožimo z 2 MILj prebivalcev, dobimo 2 miljona megavatnih ur na leto energije.