Barvne kovine prevzemamo v obliki novih odpadnih materialov,starega kosovnega odpada, bakrenih ostružkov.

Med najbolj iskanimi je baker, ki ga delimo na več podskupin:

• ekstra kvaliteta, sem prištevamo samo najčistejši baker to so žice, ki so v električnih kablih
• prva kvaliteta; sem sodijo odpadki nove pločevine bakra, brez primesi
• druga kvaliteta; star zbiralni baker brez ostankov drugih kovin
• tretja kvaliteta; star zbiralni baker, ki vsebuje nekaj primesi (stari oksidirani žlebovi…)

Veliko vsebnost bakra ima tudi medenina, ki dosega približno polovico tržne vrednosti bakrenega odpada. Najdemo jo v armaturah, raznih ventilih in drugih sklopih kjer je prisotne veliko erozije, potrebna pa je večja trdnost, kot jo lahko dosežejo z drugimi materiali. Tudi medenina je zelo iskana med sekundarnimi surovinami in zato temu primerno skladiščena.

Pomen aluminija v današnjem modernem svetu je izjemen, tako da pridelava novega aluminija iz boksidove rude ne dosega povpraševanja, zato je velikega pomena zbiranje sekundarnega aluminija, ki obsega kosovni nov aluminij kot ostanek proizvodnje, aluminij ostružki iz obdelovalne industrije in star zbiralni aluminij, ki se takoj po prevzemu ustrezno klasificira na več kot 10 različnih podzvrsti. Vse podzvrsti so odvisne od kvalitete aluminija in same čistosti frakcije. Tako ga takoj po prevzemu ločimo na žico (čisto ali z železnim vložkom), pločevino (čista, nelegirana, mix, barvna, šreder,…), trdi aluminij (čisti, z železom), profili (čisti, barvni, mešani), alu platišča, ostružki in žgura.

Manjši delež v količini zbranih in predelanih barvnih kovin ima tudi bron, ki kot zmes bakra in kositra dosega nekoliko višjo ceno na trgu barvnih kovin in druge barvne kovine kot so cink, svinec, ki ga najbolje poznamo iz avtomobilskih akumulatorjev pa tudi kositer. Vse te kovine dosegajo le majhne deleže v skupni predelavi.