Odpadni materiali: papir, steklo, plastika, les in sestavljeni materiali

Odpadni materiali lahko zaživijo na novo z našo in vašo pomočjo.
Delijo se na več kategorij in sicer na steklo, papir, plastiko, les in sestavljene materiale.

World Bank [1] ocenjuje, da smo potrošniki v letu 2016, na zemlji ustvarili 2.01 milijarde ton mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer naj bi se njihova količina do leta 2050 dvignila na osupljivih 3.40 milijarde ton letno. Potrebno je poudariti, da ta številka ne zajema količin odpadkov, ki nastajajo v industriji, zdravstvu in/ali gradbenem sektorju.

Papir

Med papirnate materiale sodijo časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, ovojnice, pisarniški papir, papirna in kartonasta embalaža, ter papirnate nakupovalne vrečke. Papir sodi v zabojnike za papir, ki jih lahko najdete na vsakem ekološkem otoku. Pozor: sestavljena embalaža, ki vsebuje predvsem papir (npr. Tetrapak) se odlaga skupaj s preostalo mešano komunalno embalažo). Preden papir oddamo v zabojnik, ga moramo zložiti in stisniti, tako bo namreč zasedel kar se da najmanj prostora. Prav tako ne sme biti pretirano umazan, onesnažen z oljem ali vsebovati ostankov hrane.  
Pravilno odložen in zbran papir lahko učinkovito recikliramo in ponovno uporabimo. Glede na to, da letno porabimo približno 70 milijonov ton papirja je njegova reciklaža zelo smiselna, predvsem ker z reciklažo preprečimo sečnjo gozdov in prihranimo večje količine vode potrebne za pretvorbo lesa v papirna vlakna. Zaradi potreb po papirju letno po vsem svetu podremo kar okoli 14 % dreves. Poleg tega je za izdelavo enega samega A4 lista potrebnih kar 5 litrov vode. Recikliranje papirja je resnično najboljša odločitev za varovanje okolja in lepšo prihodnost.  

Steklo

Steklo je v naravi zelo težko razgradljivo, in sicer se bo samo od sebe pričelo razkrajati šele po milijonu let. Veliko boljša možnost je, da steklo odložite v zabojnik, ki je temu namenjen; da steklo ne konča v naravi kot odpadek, ampak ga nato mi, podjetje Surovina, ustrezno obdelamo (ga zdrobimo, ločimo po barvi), in poskrbimo, da je dostavljeno do ustreznih obratov, kjer pa se ustrezno reciklira. Večina steklenic, ki jih lahko danes kupimo v trgovinah, je že bilo recikliranih. Samo 30 dni traja, da pride reciklirana steklenica nazaj na trgovske police. Veliko lahko naredite za okolje že, če steklenice in manjše kose odpadnega stekla odložite v zabojnike za steklo. V zabojnik za steklo sodijo: steklenice živil in pijač, kozarci vloženih živil, steklena embalaža zdravil in kozmetike, razbiti kozarci in steklenice, ter druga steklena embalaža. Naše podjetje Surovina pa zbira večje kose odpadnega stekla, in sicer pod to spada ravno steklo – avtomobilsko in okensko.

Plastika

Pod izrazom plastika običajno mislimo izraz za sintetično izdelan material (t.i. polimer), ki je obstojen in se v naravnem okolju težko razgradi. Zaradi relativno dolge obstojnosti in inertnosti lahko nepravilno odložena in nepredelana plastika predstavlja okoljski problem, predvsem pri onesnaževanju voda in gozdov. Na žalost se na svetu še vedno velike količine plastike neodgovorno odlaga v deponije, naravo oziroma končajo v naših morjih in oceanih. Zaradi uporabnosti, obstojnosti in nizke cene proizvodnje pa je plastika material, ki je in bo vedno bolj prisoten v vsakdanjem življenju. Vendar pa vse ni tako črnogledo. V kolikor je plastika čista in pravilno ločena jo je običajno mogoče reciklirati in ponovno uporabiti. Tisto, ki pa je sestavljena iz več materialov oziroma je zelo onesnažena, pa se zaradi njene kurilne vrednosti lahko uporabi za pripravo trdnega goriva, ta pa se lahko uporabi za pridobivanje toplotne energije s čemer se zmanjša poraba fosilnih goriv. Vsekakor pa mora biti prioriteta, da se plastiko v čim večji meri reciklira za kar pa je potrebno, da vso plastično embalažo zbiramo ločeno, ter da jo čisto in izpraznjeno odložimo ali v zabojnike na ekoloških otokih ali pa v lastne zabojnike oziroma tipizirane vreče, v kolikor se pri vas embalaža zbira preko sistema »od vrat do vrat«. V primeru večjih količin plastike oziroma plastičnih izdelkov, pa prevzemamo in zbiramo tudi mi – Surovina, v naših poslovnih enotah po vsej Sloveniji.

Les

Les je ena izmed naravnih surovin, ki pa vseeno lahko postane odpadek. Najpomembneje pri oddaji odpadnega lesa je, da so v čim večji meri odstranjeni vsi kovinski, plastični ali kakšni drugi delci, ter da sta odstranjeni tudi lepilo in barva. Le tako se lahko les ponovno uporabi v lesni industriji, ali kot dodatek k novim izdelkov (npr. iverne plošče) ali pa se predela v lesne brikete za uporabo kot gorivo. Glede na to, da se z uporabo odpadnega lesa prepreči posek novega lesa, je zbiranje odpadnega lesa zelo zaželeno. Očiščen odpadni les lahko oddate na večini izmed naših poslovalnic.

Kaj sledi v prihodnosti?

Glede na predvidevanja, da se bo količina odpadkov samo še povečevala se lahko zgodi, da nas bodo odpadki enostavno zasuli. Po drugi strani pa za proizvodnjo izdelkov in embalaže še vedno uporabljamo predvsem primarne surovine, ki so pridelane običajno iz fosilnih oziroma mineralnih virov. Enostavno se bomo morali začeti zavedati, da smo s sodobnim načinom življenja že dosegli stopnjo, kjer je recikliranje nuja in ne več samo želja! Predvsem, ker je recikliranje učinkovit način kjer lahko ohranimo vrednost materiala, preprečimo porabo fosilnih virov in zmanjšamo vpliv na naravo, ter zmanjšamo porabo energije, vode oziroma ostalih potrebnih kemikalij. Prav tako pa z ohranjanjem materiala v regionalni vrednostni verigi ohranjamo lokalna delovna mesta in povečujemo odpornost našega gospodarstva na vedno bolj nestabilne razmere v svetu.

Zavedajte se, da lahko dosežete ogromne spremembe že z majhnimi koraki. Najsi bo to pravilno ločevanje doma ali zbiranje odpadnega papirja v šolah. Pri tem ne pozabite, da vam je Surovina na voljo. Ponujamo rešitve, odkup in prevzem odpadnih surovin tako za podjetja kot tudi za fizične osebe. Za vsako dodatno informacijo pa nas lahko kontaktirate po elektronski pošti ali po telefonu.