Odpadno steklo

Največji del nekovinskega odpada sestavljajo papir, les in steklo. Reciklati stekla se delijo na dve glavni podvrsti in sicer na ravno steklo in na stekleno embalažo. Ravno steklo predstavljata avtomobilsko in okensko steklo. V kolikor imate doma preveč odpadnega stekla ga pripeljite v naše zbirne centre, ki jih najdete na https://www.surovina.si/lokacije.
Steklo je tako vsakdanja surovina, da se pogoste ne zavedamo, koliko stvari iz naših vsakdanjih življenj je iz stekla. Prva misel, ki nas prešine ob misli na steklo so seveda steklenice. Potem ogledala. Kozarci. Okna. Očala. Zasloni različnih naprav. Nakit in še bi lahko naštevali. Seveda se zato tvori tudi ogromno steklenega odpada.



Zakaj je recikliranje stekla pomembno?

Steklo je ena izmed surovin, ki z reciklažo ne izgubi svojih lastnosti, zato se jo lahko reciklira mnogokrat. Vsi bi morali stremeti k temu in naše podjetje Surovina stremi k večim življenjskim dobam surovin.   

1.  Steklo moramo reciklirati, saj se v naravi samo od sebe ne bo razgradilo. Oziroma začelo se bo razkrajati komaj čez milijon let. 

2. Steklenice se lahko 100 % reciklirajo, brez da bi izgubile prejšnje lastnosti.

3. Življenjski krog recikliranega stekla je samo do 30 dni. Od pričetka recikliranja do novega steklenega izdelka na prodajnih policah.

4. Ena tona recikliranega stekla prihrani:
- 42 kWh elektrike,
- več kot 15 litrov olja,
- prepreči 3.5 kilogramov izpustnih plinov v ozračje.

Mesec september je mesec reciklaže odpadnega stekla. Naše podjetje, Surovina, se skozi vse leto zaveda, kako pomembna je reciklaža in to ne samo odpadnega stekla, temveč tudi drugih surovin.

Zgodovina nastanka stekla

Kadar strela zadane pesek zaradi vročine nastane nova surovina, ki se imenuje obsidian. Tega so ljudje znali obdelovati že zelo daleč nazaj v zgodovini in so iz njega izdelovali različne stvari, kot so orožje, orodje ali nakit. Prvi steklen izdelek, ki je bil delo človeških rok, sega 5.000 let nazaj v Vzhodno Mezopotamijo in Egipt. Iz tega časa so namreč najstarejši najdeni ročni izdelki iz pravega stekla: nakit – ogrlice, zapestnice in prstani, orožje – manjši noži in pile ter okrasne posode, na primer vaze. Steklo se je uporabljalo tudi pri izdelavi denarja. 
Na začetku je bila izdelava in obdelava stekla zelo težka in zahtevna, saj ni bilo pravega orodja ali površin, kjer bi steklo lahko obdelovali. Kasneje je priljubljenost stekla narasla s pomočjo Rimskega imperija, ki  je proizvodnjo stekla razširil po celini. Temu je sledil nastanek barvnega stekla in okraševanje cerkva v srednjem veku. To je vrhunec doseglo v 13. in 14. stoletju. Te poslikave in ornamente lahko občudujemo še danes v marsikateri cerkvi ali katedrali. Steklo se je kasneje začelo masovno proizvajati, zlasti z razvojem orodij in opreme. Prva tovarna stekla je bila postavljena v Jamestownu, v Virginii v ZDA, in sicer leta 1608. Po letu 1890 je masovna proizvodnja stekla samo še naraščala. Leta 1959 je Sir Alastair Pilkington izumil ravno steklo, katerega 90 % se uporablja še danes.
 

Zgodovina steklarstva na Slovenskih tleh

Zgodba steklarstva na slovenskih tleh se začne z glažutami. To so bili preprosti obrati za izdelavo stekla. Pojavili so se v 17. in 18. stoletju, kasneje pa so izumrli, saj so se pojavile tovarne, ki so omogočile hitrejšo proizvodnjo stekla. Na Pohorju se nahajajo najstarejše glažute, takšne, ki so delovale več kot sto let. Večina glažut je delovala zgolj nekaj let, nekje do deset, ki pa so prava redkost. A ena izmed njih je na Pohorskem Arehu. Steklarstvo uspeva tudi v današnjem času. Vsi poznamo svetovno priznano  Rogaško Slatino in njihov ročno izdelan kristal z dolgoletno tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod že od leta 1665. Že od leta 1860 na naših tleh deluje Steklarna Hrastnik, v kateri izdelujejo namizno steklo, embalažno steklo in razsvetljavo. 

Kaj prinaša prihodnost?

Steklo je material, ki se bo obdržalo zmeraj. Toliko let se je že in še mnoga leta se bo. Postopki izdelave in uporabe bodo postali še bolj prefinjeni kot so. V prihodnosti bomo našli nove načine uporabe, zlasti v medicini in biokemiji. Steklo je nepogrešljivo v naših življenjih. Steklo bo težko nadomestil kakšen nov material.  
Pomembno je, da se zavedamo pomembnosti stekla kot samega in tudi kako pomembno je, da odpadno steklo recikliramo. Na tak način lahko ponovno uporabimo to steklo, saj ne izgubi svojih lastnosti in storimo veliko za varovanje naše narave. To je v končni fazi tudi najpomembnejše.