Odkup papirja ali sedem skrivnih življenj

Za papir pa je dokazano, da ga lahko recikliramo sedemkrat, torej lahko rečemo, da ima kar sedem življenj.
Odpadni papir nas obkroža povsod v življenju. Pomislite samo na vse časopise in revije, ki se neopazno kopičijo. Na vso kartonsko embalažo, ki jo držimo v rokah nekaj sekund preden jo raztrgamo in vržem v smeti. Vse A4 liste na katere neumorno tiskamo in tiskamo. In kaj nas teži že od malih nog? Težke, pretežke šolske torbe, polne papirnih učbenikov, ki jih s časom ne potrebujemo več.
 
Ko se doma odločite narediti čistilno akcijo in zbrati odpadni papir je najbolje, da pogledate na ta link https://www.surovina.si/lokacije, kjer imamo navedene lokacije Surovine za odkup papirja.  
 

Zakaj je odkup starega papirja tako pomemben?

Zato, ker papir pridobivamo iz dreves. In šele, ko se zavemo koliko papirja ljudje porabimo na leto in koliko dreves podremo, vode, zraka in zemlje onesnažimo za proizvodnjo papirja, lahko razumemo pomen odkupa papirja.
 

Ogromna poraba papirja

Na leto porabimo okoli 50 kilogramov papirja na prebivalca. To se niti ne sliši preveč.
A v enem letu proizvedejo po vsem svetu za okoli 540 milijonov ton papirja.
Če to primerjamo s težo vseh ljudi na svetu, ki znaša okoli 316 milijonov ton, potem vidimo, da porabljamo resnično veliko papirja in velikokrat ga trošimo po nepotrebnem.
Npr. kar 41 odstotkov svetovne papirne proizvodnje je namenjene za izdelavo embalaže.
In ta embalaža nato predstavlja kar 1/3 vseh odpadkov, ki jih ustvarja naša družba.
Sekamo drevesa, da ustvarimo embalažo, ki jo nato vržemo v smeti!


 

A iz česa naredimo papir?

Še vedno dobrih 35 % vseh dreves, ki se jih poseka na svetovni ravni, namenimo ravno za proizvodnjo papirja. To predstavlja okoli 4.000.000.000 dreves na leto!
Ravno zato je odkup papirja in recikliranje papirja tako zelo pomembno.
 
Recikliranje odpadnega papirja nam daje priložnost, da rešimo neznanske količine dreves. Če bi po vsem svetu reciklirali le polovico razpoložljivega odpadnega papirja, bi se izognili sečnji približno 20 milijonov hektarjev gozdov na leto.
Drevesa so mnogo več kot material za papir. So pljuča našega planeta in vsega živega. Odkup papirja in reciklaža papirja tako neposredno rešuje drevesa.
 
Kaj se zgodi, ko recikliramo 1 tono starega časopisnega papirja?
Prihranimo okoli 1 tono dreves.
 
Kaj pa se zgodi, ko recikliramo 1 tono papirja, ki ga uporabljamo v tiskalnikih in je veliko bolj kakovostno od časopisnega papirja?
Prihranimo okoli 2 toni dreves.
 
Razlika pa je tudi v nastanku oz. produkciji časopisnega in pisarniškega papirja:
Pri proizvodnji novega časopisnega papirja lahko tiskarji kot surovino uporabijo kar 90 do 95 % recikliranega papirja. Pri izdelavi pisarniškega papirja pa ga lahko vključijo manj, okoli 60 do 70 odstotkov.
 
To je pomemben podatek zaradi količine porabljenega pisarniškega papirja. Povprečen uporabnik računalnika in printerja na svetu natisne kar 28 strani na dan. To znese neverjetnih 115.000.000.000 listov A4 na leto. Seveda so v to številko vštete tudi državne službe in podjetja. Strokovnjaki Mednarodnega inštituta za okolje in razvoj iz Londona ocenjujejo, da je 85 odstotkov poslovnih informacij še vedno shranjenih na papirju. V tem pogledu so prizadevanja za brezpapirno poslovanje in javno upravo bolje razumljiva.
 
Zdaj si pa predstavljate še količino vode, ki je potrebna za produkcijo takšnega števila papirjev – samo teh A4 listov. Za en A4 list je potrebnih kar 5 litrov vode!
 
Produkcija papirja je tretji največji onesnaževalec zraka, vode in zemlje. Pri produkciji papirja se uporablja klor, ki onesnažuje vodo, zrak in zemljo. Poleg tega pri produkciji papirja nastaja karcinogeni plin dioxin.
 
Pomislili bi, da bo digitalizacija našega življenja zmanjšala povpraševanje za proizvodnjo papirja. A dogaja se ravno nasprotno. Potrošnja papirja raste in se bo do leta 2030 podvojila! Zato je odkup papirja in zatem kakovostna reciklaža tako zelo pomembna in v tem je poslanstvo Surovina.


 

Zgodovina papirja je zgodovina sodobne civilizacije

Skozi zgodovino so se v različnih krajih sveta uporabljali različni materiali kot podlaga za pisanje. Papirus iz trstike so uporabljali kar 4.500 let (od leta 3.000 pred našim štetjem do okoli leta 1.000 našega štetja).
 
Papir iz rastlinskih vlaken trstike, bambusa in slame žitaric so Kitajci začeli uporabljali že leta 180 pred našim štetjem.
 
In ponovno so bili Kitajci tisti, ki so izumili papir iz ostankov svilenih krp. To se je zgodilo okoli leta 105 našega štetja. Kar 500 let so skrivnost izdelave papirja ljubosumno varovali. A se je okoli leta 610 znanje razširilo najprej v Korejo in potem še v Japonsko.
 
Čez nekaj časa je preko Indije prišla tehnika do arabskih dežel in preko njih v Španijo, kjer so leta 1144 odprli prvo papirnico v mestu Xantina.
 
Skok v Slovenijo, kjer  je leta Janž Kisl na Fužinah v Ljubljani odprl prvo papirnico.
V njej je mojster Pankrac izdelal prvi list papirja pri nas.
 
Od takrat je preteklo veliko vode, padlo veliko dreves in veliko papirja se je spremenilo v odpadni papir. Vmes so na Japonskem izumili tudi origami, umetnost zgibanja papirja.


 

Odkup papirja in reciklaža papirja danes v Sloveniji

Kar je zanimivo pri papirju je, da se ves čas njegove uporabe dokaj množično uporablja njegova reciklaža. Danes se v Sloveniji samo med reciklažo predela 414.000 ton vseh vrst starega papirja.
V Evropski uniji se stopnja recikliranja bliža 70 %.
 
Ko se ta številka še zviša in se pridruži še preostali svet, bo ohranjenih ogromno dreves, zrak, voda in zemlja bodo čistejši.
 
Odkup starega papirja? Ni debate. Se vidimo v Surovini.