Surovina je podjetje z več kot 70 let zgodovine. Ta visoki jubilej kaže na trdoživost podjetja, pripravljenost na stalne spremembe in prilagodljivost, ki jo v borbi za preživetje zahtevajo spremenjene razmere. Zgodovina Surovine beleži veliko takšnih dogodkov. Vzponov in padcev. Za to, da je bilo padcev malo, vzponov pa veliko, so zaslužni vsi, ki že desetletja prispevajo k uspešnemu razvoju Surovine.
V času obnove industrije po drugi svetovni vojni je bilo zbiranje surovinskih odpadkov slabo organizirano. Mestni ljudski odbor mesta Maribor je zato leta 1951 ustanovil delovno organizacijo SUROVINA, katere glavne naloge so bile zbiranje, predelava in prodaja koristnih odpadkov. Organizacija je najprej delovala na lokalni ravni, nato pa se je razširila po celotni Sloveniji in tudi Hrvaški.
V sedemdesetih letih se je Surovina znašla v veliki krizi. Zaradi preteklega slabega poslovanja so dobavitelji in kupci odklanjali sodelovanje, podjetje pa zaradi tega ni imelo dovolj finančnega kapitala za investiranje v novo opremo in posodobitev mehanizacije. Tedanje vodstvo je s pametnim poslovanjem in vlaganjem v sklade vseeno uspelo posodobiti vozni park, s tem pa povečati odvoz materiala in dobiček. Ustanavljale so se nove odkupne postaje po celi Jugoslaviji, dejavnost pa se je širila tudi na tuje trge, predvsem v Nemčijo in Italijo.
Veliko pozornost se je v letih med 1970 in 1980 namenjalo vlaganju v mehanizacijo in uvajanju novih tehnoloških postopkov. Splošna energetska kriza in vse večje pomanjkanje surovin sta predramila gospodarstvenike in politike, ki so prepoznali pomen odpadkov kot reprodukcijskega materiala v proizvodnem procesu. V teh letih je bil sprejet tudi prvi Zakon o ravnanju z odpadki. Surovina se je razvijala čedalje hitreje in leta 1980 je bilo v Mariboru zgrajeno Centralno skladišče Maribor - najsodobnejši obrat za predelavo jeklenih odpadkov v Jugoslaviji.
To obdobje so zaznamovale turbolentne in zaostrene razmere na trgu, kot tudi pestro dogajanje znotraj podjetja. Vsesplošna recesija in pritiski dobaviteljev so botrovali slabšemu gospodarjenju v podjetju, a povzetek celotnega stanja tedanjega časa kaže, da je imelo podjetje kljub vsemu še vedno ugodno strukturo sredstev in virov. Ob osamosvojitvi Slovenije se je morala Surovina skupaj z vso slovensko industrijo soočiti tudi s posledicami izgube velikega dela trga in spremembami starega preživelega sistema.
V težkem obdobju po osamosvojitvi so bili vsi napori podjetja usmerjeni v korenite spremembe na področju produktivnosti, ekonomike in kakovosti dela. Surovina je bila 4. marca 1998 registrirana kot delniška družba. Težkemu obdobju gospodarske krize, upadanju prodaje in padcu povpraševanja po surovinah, je sledila gospodarska rast v letu 2000 in z njo tudi investicije v novo transportno, strojno in tehnološko opremo.
To je obdobje velikega razvojnega ciklusa z investicijami v nove dejavnosti, med drugimi v reciklažo nevarnih odpadkov. Surovina je postala na domačem trgu vodilna v zbiranju in predelavi sekundarnih surovin, povečala pa se je tudi prodaja na tuje trge. Ob prehodu v recesijo leta 2008, je še vedno poslovala z dobrimi rezultati in ustvarila v tem obdobju celo svojo embalažno shemo. Leta 2010, ko je družba obsegala 16 poslovnih enot in 6 odkupnih enot, se je Surovina preoblikovala v Gorenje Surovino, novi lastnik Gorenje pa jo je tudi dokapitaliziral.
V letu 2011 je bila v polnem razmahu evropska dolžniška kriza, z njo pa nepredvidljivo gibanje cen surovin in plačilna nedisciplina. Gorenje Surovina je v tem času na novo opredelila poslovne procese in prenovila informacijski sistem, s pomočjo česar so se prihodki od prodaje kljub krizi povečali. Vlagalo se je tudi v gradnjo nove sortirnice za embalažo in novega centra za razgradnjo OEEO v Mariboru, ter v pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Leta 2013 je bila v požaru uničena celotna enota za predelavo OEEO, vključno z vso opremo. Kljub težki sanaciji in obratovalnemu zastoju, je Gorenje Surovina v letu 2014 dosegla dobro rast in utrdila svoje nabavne in prodajne pozicije na trgu.