Intervju z direktorjem Juretom Fišerjem v Večeru
02.04.2021
(INTERVJU) Jure Fišer: V Sloveniji bi bilo treba najti rešitev za termično obdelavo odpadkov. TEŠ je več kot primeren.
Ob 70-letnici mariborske Surovine o dilemah embalažnine, odvisnosti Slovenije od "izvoza" odpadkov in o naložbi v požarno varnost z direktorjem Juretom Fišerjem
Najprej ne moremo mimo vprašanja, kako v podjetju, pomembnem za javno življenje, s 350 zaposlenimi obvladujete pandemijo koronavirusa?
"Dejstvo je, da je delovanje naše dejavnosti nujno potrebno za gospodarstvo in državljane tudi v času epidemije. Zagotavljanje nemotenega delovanja in s tem čim manj okužb na delovnem mestu so bili zato naša skrb celo leto. Od prvega dne smo oblikovali krizno ekipo, ki je koordinirala aktivnosti in delo ljudi prilagajala okoliščinam, v katerih smo se znašli. Spoštovali smo vse ukrepe, kjer je to bilo mogoče, smo organizirali delo od doma, izvajali smo hitra testiranja, izvedli različne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Imeli smo tudi nekaj okužb in s tem karanten, a k sreči naša dejavnost ni zastala niti za en dan."
V predkoronskem letu 2019 ste imeli 83 milijonov evrov prihodkov in okoli 3 milijone evrov čistega dobička. Kaj kažejo številke v letu 2020, zaznamovanem s pandemijo?
"V začetku krize je kazalo slabše, posebno zaradi zapiranja meja in zato nezmožnosti izvoza odpadkov, pričakovali smo tudi upad industrijske proizvodnje. Kasneje se je, tudi zaradi rasti cen železa in drugih surovin, slika popravila, tako da smo konec leta dosegli okoli 80 milijonov evrov prihodkov. Zaradi tega smo vrnili državne pomoči, pridobljene iz naslova ukrepov za pomoč gospodarstvu v času epidemije. Dober rezultat preteklega leta je pod črto tudi po zaslugi določenih izrednih prihodkov, med drugim tožbe zoper državo, kjer smo po letih iskanja pravice na vrhovnem sodišču dokazali svoj prav."
Za kaj je šlo v tem pravnem primeru?
"Šlo je za vprašanje drobnega odkupa, tj. prodaje odpadkov fizičnih oseb Surovini. Vrhovno sodišče je pritrdilo našim trditvam in odločilo, da ima odkup odpadnih surovin od fizičnih oseb naravo prodaje premičnega premoženja, za katero ni treba plačati dohodnine. Danes to v praksi pomeni, da tisti, ki ima doma odpadne surovine in jih proda Surovini, za to ne plača davka."
Kako je poslovati pod novim lastnikom, podjetjem Izeta Rastoderja?
"Glede na to, da smo pred tem delovali v Skupini Gorenje, ki se je osredotočala na osnovno dejavnost proizvodnje bele tehnike in gospodinjskih aparatov, smo bili na našem področju deloma razvojno omejeni. Strateško lastništvo v okviru skupine Rastoder nam omogoča več naložb v razvoj in opremo ter širjenje naše dejavnosti."
Preko 400 tisoč ton odpadkov letno
Začetki Surovine segajo v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je 3. aprila 1951 Mestni ljudski odbor mesta Maribor za zbiranje, predelavo in prodajo koristnih odpadkov ustanovil delovno organizacijo Surovina. V času nekdanje Jugoslavije se je razširila tudi na druge trge in se po osamosvojitvi soočila z njihovo izgubo. Marca 1998 je postala delniška družba in v letu 2000 investirala v novo transportno, strojno in tehnološko opremo. Leta 2010 se je Surovina preoblikovala v Gorenje Surovino. Leta 2019 pa je Gorenje mariborsko družbo prodalo družbi Eko Surovina v lastništvu podjetja Rastoder. V sedmih desetletjih so od 18 zaposlenih in 1560 ton zbranih in predelanih odpadkov zrasli na okoli 350 zaposlenih in presegli 400.000 ton realizacije odpadkov.
Omenjate naložbe in razvoj ...
"Lansko leto nas je postavilo pred precejšnje izzive. Zaradi odločitve Madžarske, da od leta 2019 ne sprejema več odpadkov v svoje toplarne, nam je zastala precejšnja količina odpadkov za izvoz, žal je bil posledica tega požar v poslovni enoti na Teznem. Halo, ki je bila v požaru poškodovana, smo prenovili in jo do konca preteklega leta tudi pokrili. Zaradi narave naše dejavnosti trenutno veliko denarja investiramo v požarno varnost, konkretno v avtomatsko detekcijo in samodejno gašenje požara. Še vedno pa menim, da bi morali tudi v Sloveniji najti rešitev za termično obdelavo odpadkov. Tovrstna izkušnja nas je ponovno opozorila na to, kako zelo smo odvisni od tujine in kako hude posledice ima lahko kopičenje odpadkov za celotno državo."
Torej ste računali tudi na sosežig odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, kjer sta občina in civilna družba ta projekt ustavili?
"Glede na skoraj popolno odvisnost od tujine smo si potihoma res želeli, da bi to postala ena izmed rešitev. Tehnološko je namreč šoštanjska termoelektrarna več kot primerna za termično izrabo alternativnih goriv zlasti zato, ker je ekipa, ki je ta projekt vodila, stavila na visokokakovostna goriva iz odpadkov, ki jih v Surovini proizvajamo že desetletje in oskrbujemo vsaj deset objektov v radiju 350 kilometrov od nas. Ne morem se znebiti občutka, da ni šlo za strokovne, ampak za populistične argumente, glede na to, da so zadrževalni časi pri izgorevanju teh goriv v njihovih kotlih tudi do pet sekund pri temperaturi 1100 stopinj Celzija, pri čemer zgorijo vsi škodljivi plini in druge snovi."
Je na mizi kakšen nov predlog ali bomo še naprej odvisni od dobre volje sosednjih držav?
"Okoljsko ministrstvo s predlogom predpisov dela na ideji, da bi bilo v Sloveniji več manjših sežigalnic, kjer bi se lahko del komunalnih odpadkov termično izrabil. Menimo, da bi morali tudi industriji omogočiti cenovno sprejemljivo reševanje industrijskih odpadkov in doma smiselno termično izrabiti ta del odpadkov."
"Največji problem je, da velik del povzročiteljev odpadne embalaže v sistem sploh ni vključen"
Kar nekaj polemik je bilo ob spremembah zakonodaje za podjetja na področju varstva okolja in ravnanja z odpadki.
"Na nedoslednosti na področju embalaže opozarjamo že od leta 2011, sistem ima namreč določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo že pred leti nujno odpraviti, vendar se to žal še ni zgodilo. Zaradi tega se nabirajo kupi mešane odpadne embalaže pri komunalah, za ravnanje s katerimi ni plačal nihče. Ministrstvo za okolje in prostor je situacijo v preteklem letu reševalo z interventnimi odvozi, kar pa ni dolgoročna rešitev. Slednja bi bila ustrezna korekcija uredbe, ki ureja zadevno področje, upamo, da bo sprejeta v prihodnjem mesecu. Skupaj z že veljavno novelo zakona o varstvu okolja je tako pričakovati boljše pravno okolje za izpolnjevanje obveznosti, ki jih imamo kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Predvsem trenutna situacija, neskladje med zakonom in podzakonskimi predpisi, je namreč izredno naporna, saj nam nalaga nesorazmerne in nezakonite dodatne obveznosti."
Embalaže je glede na koronski življenjski slog vedno več, posebno iz tujine.
"Največji problem je v tem, da velik del povzročiteljev odpadne embalaže v sistem sploh ni vključen. Meja za obveznost zagotavljanja ravnanja z njo je namreč 15 ton na leto, kar je precej visoka številka. Prav tako ni zajeta embalaža, ki pride iz tujine k nam iz naslova internetne prodaje. Na letni ravni tako pridemo do izredno velikih količin odpadne embalaže, ki ni vključena v sistem, je pa odvržena v smeti in konča pri komunalah. Naše zahteve so zato ves čas v smeri znižanja oziroma ukinitve 15-tonskega praga, kar pomeni da bi morali vsi, ki uvažajo embalažo v Slovenijo, to tudi plačati. To bi lahko zajelo okoli 60 tisoč podjetij, med katere bi pravično razporedili strošek ravnanja za njo. Zdaj pa se srečujemo s situacijo, ko morajo obstoječi zavezanci v Sloveniji, ki dajejo embalažo na trg, pokrivati še te stroške. Ob sedanji ureditvi prav tako vsa tuja podjetja, tuji koncerni, kot so Amazon, Alibaba, eBay in njim podobni, ne plačujejo nič."
Vse več je tudi elektronskega odpada.
"Tako je, mi imamo v Mariboru obrat, ki trenutno razgrajuje TV-sprejemnike in LCD-zaslone."
Kako so se obnesle rumene vreče, predvsem na področju ločevanja odpadkov?
"Rumene vreče so način zbiranja odpadne embalaže v gospodinjstvih. V zadnjih letih se nas je večina Mariborčanov srečala z njimi, tudi tisti iz večstanovanjskih stavb. Sicer je tovrstno zbiranje v domeni javne službe, ki jo uporabniki plačujemo mesečno s položnico, Surovina pa potem te odpadke od njih prevzame, presortira in zagotavlja nadaljnje ravnanje. Na ravni Slovenije zagotavljamo ravnanje za okoli petino teh odpadkov, se pa glede na naše analize, ki jih opravljamo za lastno sortirno linijo, trend ločevanja ne izboljšuje. Žal je samo okoli 35 odstotkov embalaže iz rumenih vreč primerne za reciklažo, za preostali del zagotovimo predelavo v alternativno gorivo."
Zanimiva je tudi vaša dejavnost za uničevanje zaupne dokumentacije in nosilcev podatkov, se tudi ta povečuje?
"V času, ko se podjetja usmerjajo v digitalizacijo in ukinjajo arhive, nastaja precejšnja količina arhivske dokumentacije z visoko stopnjo zaupnosti. Upoštevajoč predpise s področja varstva osebnih podatkov ter seveda občutljivost vsebine, na primer poslovno dokumentacijo, je izrednega pomena, da se prevzem in uničenje tovrstne dokumentacije opravita karseda skrbno. To že leta opravljamo za privatni sektor in javne zavode, denimo bolnišnice. Enako velja za nosilce podatkov."
Delujete tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH, kakšne so izkušnje z recikliranjem in ločevanjem odpadkov na Balkanu?
"V Srbiji imamo pomemben delež na področju ravnanja z odpadki v večjih industrijskih družbah, ki imajo velik pritok tujih investicij, in naša družba, ki se je preimenovala v Kemeko, je vodilna na tem področju. V Bosni in Hercegovini smo investirali v skladišče za ravnanje z nevarnimi odpadki, imamo tudi tehnologijo za remediacijo kontaminiranih zemljin, razgrajujemo tudi elektronske odpadke."
Ste tudi inovativni. Za projekt vakuumskega sušenja mulja iz čistilnih naprav ste prejeli nagradi gospodarskih zbornic. Teče tudi projekt Poly krožnost.
"Skupaj s fakultetami Univerze v Mariboru smo razvili visokotlačno tehnologijo, s katero bistveno zmanjšamo delež mulja, saj lahko v 24 urah v tej napravi suhost dvignemo s 25 na kar 90 odstotkov. Ob čemer se uničijo tudi vsi patogeni organizmi, prav tako razmišljamo, kako na osnovi nanotehnologije izločiti morebitne kontaminacije težkih kovin. Mogoča bi bila tudi uporaba za naravna gnojila in umetne zelenice.
S projektom Poly krožnost želimo vzpostaviti kemijsko razgradnjo odpadne embalaže, na primer v granulate, kisline, barvila. Ker bo treba do leta 2030 doseči visoke okoljske cilje, bo treba razmišljati o drugačnih konceptih zbiranja in predelave odpadkov, glede na to, da je zdaj samo tretjina odpadne embalaže reciklabilna oziroma je to ekonomsko smiselno."
"Le tretjina embalaže iz rumenih vreč primerna za recikliranje"
Surovina glede na to, da predeluje odpadke na robu mesta, temu okolju tudi precej vrača. Podpirate različne športne in družabne prireditve ter društva. Namesto poslovnih daril ste konec leta donirali denar covid oddelkoma UKC Maribor in Ljubljana.
"Pri odpadkih je velikokrat tako, da se, po tem, ko jih ljudje odložijo doma v zabojnik, z njimi ne želijo več ukvarjati niti jih imeti v svoji bližini, kar pa v celoti seveda ni izvedljivo. Odpadke proizvajamo vsi, in to vsak dan, zato je nujno, da je za njih zagotovljeno ustrezno ravnanje. Surovina ima svoje poslovne enote po celi Sloveniji, zavedamo se svoje vloge, ki je velikokrat nehvaležna, in se hkrati trudimo vzdrževati dobre odnose v okolju, kjer delujemo.
Žal smo tudi v državi še premalo odgovorni, saj nimamo rešitev za svoje odpadke, zaradi česar se soočamo tudi s tveganji, ki bi lahko imela vpliv na okolje, v katerem delujemo. Tudi zato živimo z njim in povečujemo sredstva, ki jih namenjamo za to v okviru naše družbene odgovornosti."
