Izgradnja pilotskega reaktorja sušenja in razkuževanja komunalnega in/ali industrijskega mulja iz čistilnih naprav

21.04.2015

Izjava za javnost

RAZVITA INOVATIVNA NAPRAVA ZA SUŠENJE MULJEV

Gorenje Surovina d.o.o. je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru uspešno zaključila inovativni razvojni okoljevarstveni projekt »RRPO 2013: Izgradnja pilotskega reaktorja sušenja in razkuževanja komunalnega in/ali industrijskega mulja iz čistilnih naprav« v okviru katerega so razvili tehnološko in ekonomsko učinkovito napravo za sušenje nenevarnih muljev. Projekt nudi obetavno rešitev vse večjega okoljevarstvenega problema, saj ima potencial uporabe tovrstne tehnologije v industriji.

Po letu dni intenzivnih raziskav, analiz in testiranj so strokovnjaki iz Gorenje Surovine (GS), podjetja za celovito ravnanje z odpadki, ki so se povezali s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Fakulteto za strojništvo (FS) in Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM), zasnovali in izdelali pilotni vakuumski reaktor za sušenje blata v podtlaku z nizkotemperaturnim grelnim medijem. »Kot družbeno odgovorno podjetje si intenzivno prizadevamo za tesno sodelovanje z Univerzo z namenom raziskav in razvoja praktično uporabnih okoljskih rešitev,« pravi direktor družbe GS Jure Fišer in dodaja: »Ponosni smo, da smo skupaj razvili pilotno napravo in pripravili tehnične in ekonomske parametre za razvoj industrijske naprave.« Slednja bi omogočala racionalizacijo stroškov obdelave komunalnih in/ali industrijskih muljev, minimaliziralo pa bi se tudi deponiranje le-teh. »Izbran je bil rotacijski lopatasti vakuumski sušilnik, ki deluje šaržno. Gre za optimalno konceptno varianto reaktorja za sušenje in razkuževanje mulja iz čistilnih naprav«, pojasnjuje doc. dr. Janez KRAMBERGER, vodja strojnega dela projekta s FS. Prof. dr. Riko ŠAFARIČ s FERI, vodja projekta na UM, pa dodaja: »Gre za pomemben tehnološki dosežek, okoljevarstveni preboj in plod domačega znanja«.

MULJ – OKOLJEVARSTVENI PROBLEM

Projekta so se lotili zaradi vse bolj pereče okoljevarstvene problematike nenevarnega mulja. »Mulja je iz leta v leto več, zaradi vse ostrejše zakonodaje na področju varstva okolja, rasti števila prebivalstva, gostejše naseljenosti in posledično povečevanja števila vodo-čistilnih naprav. Kapacitete predelave mulja v Sloveniji ne zadoščajo trenutnim potrebam po obdelavi, zato narašča delež izvoza,« pojasnjuje dr. Janez Ekart, vodja projekta na GS. Mulj je surovina ali energent, ki ga je mogoče ob ustrezni obdelavi koristno uporabiti kot gnojilo, surovino za kompostiranje, gradbeni material, zemljino ali kot alternativno gorivo. »Med najpogosteje uporabljanimi procesi priprave za nadaljnjo ali končno uporabo pa je sušenje,« razlaga Šafarič.

»S pomočjo reaktorja nam je uspelo občutno zmanjšati stopnjo vlažnosti mulja, zmanjšati patogene organizme in povečati njegovo kurilno vrednost«, pravi prof. dr. Andrej Šorgo iz FNM, vodja mikrobioloških raziskav v okviru projekta. S sprejemljivo porabo energije na kilogram posušenega blata so dosegli tudi ekonomsko učinkovitost naprave. Da je uspešnost projekta rezultat komplementarnega dopolnjevanja različnih znanstvenih disciplin in gospodarstva izpostavlja doc. dr. Suzana Žilić Fišer iz Inštituta za medijske komunikacije (FERI): »Vsaka nova tehnična rešitev na področju ekologije mora upoštevati tudi širše posledice v okolju. Zavedamo se pomena ozaveščanja široke javnosti, ki mora biti vključena v spremenjeno paradigmo obdelave odpadkov, ki se je loteva država. Podjetja v tej panogi pa morajo upoštevati tudi javni interes.«

FINANCIRANJE PROJEKTA

Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija (EU) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sredstva so bila pridobljena na javnem razpisu za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 – RRPO 2013. »Predvidena višina sofinanciranja s tega naslova znaša 152.497,50 €. Pretežni del sredstev za izvedbo projekta, ki se je začel novembra 2013, pa je GS zagotovila iz lastnih virov. Tukaj je izjemnega pomena lasten fizikalno-kemijski laboratorij za analizo gorljivih snovi in odpadkov v tekočem in trdnem stanju na Teznem«, pojasnjuje mag. Tadej Krošlin, direktor razvoja GS. Tudi po njegovih besedah kaže patent, ki je rezultat tega projekta, potencial uporabe tovrstne tehnologije v industriji: »Izpolnjeni morajo biti še ključni pogoji za njeno rentabilnost, zato s potencialnimi uporabniki in soinvestitorji iščemo možnosti za dodatne raziskovalno-razvojne projekte na tem področju.«

V Mariboru, 21.4.2015

Več preberite: http://surovina.si/projekti/rrpo/