Izjava za javnost

21.02.2014

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso krive za kopičenje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih

Ljubljana, 21. 2. 2014 - Danes sta podjetji Interseroh d.o.o. in Gorenje Surovina d.o.o. na novinarski konferenci odgovorili na očitke Zbornice komunalnega gospodarstva, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) krive za kupe ne prevzete odpadne embalaže na odlagališčih komunalnih podjetij. Poudarjajo, da je za nastalo situacijo kriva nedorečena in neprimerna zakonodaja ter sistemske pomanjkljivosti. Hkrati pa sta podjetji opozorili na problematično ustanavljanje in poslovanje DROE, ki so jo ustanovila komunalna podjetja in centri za ravnanje z odpadki.  

Podjetji Interseroh ter Gorenje Surovina se zavedata resnosti situacije na področju prevzemanja odpadne komunalne embalaže. Obe podjetji že nekaj let sami in v okviru GIZ Skupne sheme opozarjata tako Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot izvajalce javne službe (komunalna podjetja) ter ostale udeležence v sistemu ravnanja z odpadno embalažo na netransparentnost sistema ter nedorečeno in neprimerno zakonodajo. V Sloveniji še vedno nimamo takšnih zakonodajnih podlag, ki bi podale natančna pravila in okvirje delovanja celotnega sistema oziroma DROE. Pogoji za ustanovitev in delovanje DROE so tako ohlapni, da ti ne omogočajo stabilnega in ekonomsko vzdržnega sistema ravnanja z odpadno embalaže. Zato se bo vse pogosteje dogajalo, da bo prišlo do ustanavljanja in delovanja špekulativnih DROE brez kapitala in strokovnega osebja, ki bodo na podlagi izjemno nizkih embalažnin sklepale pogodbe z zavezanci, vprašanje pa je, ali bodo te novoustanovljene DROE embalažo tudi prevzemale in jo predajale v predelavo. Družbi opozarjata tudi na sistemske pomanjkljivosti, ki se nanašajo tako na način določanja deležev, v katerih mora posamezna DROE prevzemati odpadno embalažo, kot na nepreglednost in nedostopnost podatkov o količinah prevzete komunalne embalaže pri komunalnih podjetjih.

Trenutno stanje na področju odpadne embalaže je torej posledica vseh naštetih nepravilnosti in ne zgolj odgovornosti DROE, kot poskuša predstaviti Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG), poudarjata Mateja Mikec, direktorica družbe Interseroh, ter Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina. Poleg javnih opozoril je družba Interseroh z namenom, da se omenjene nepravilnosti uredijo celo sprožila postopke pri Upravnem sodišču R Slovenije, ki je družbi Interseroh pritrdilo glede  nepravilnosti in zakonske nedorečenosti v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, na kar pa se Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sploh ni odzvalo in sistema še ni uredilo.

Po mnenju obeh družb so izjave, ki jih daje v javnost ZKG, pretirane ter namenjene ustvarjanju izkrivljenje slike v javnosti v zvezi z (ne)delovanjem sistema ravnanja z odpadno embalažo, vzroki ter odgovornostmi za nastalo situacijo. Iz dokumentov,  ki so jih javnosti in svojim članom posredovali iz podjetja Embakom d.o.o., kot tudi iz ZKG, je po mnenju Interseroha in Gorenja Surovine razvidno, da je namen ZKG vzpostaviti monopolen sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki bi delovalo pod nadzorom zbornice in/ali njenih nekaj vplivnih članic in posameznikov. »Iz ravnanj družbe Embakom in ZKG ocenjujemo, da je želja izvajalcev javne službe, ki so vključene v skupno družbo Embakom, da iz trga ravnanja z odpadki izrinejo zasebne družbe in tako na geografsko razdeljenem območju postati monopolen izvajalec vseh vrst ravnanja z odpadki«, je na novinarski konferenci poudarila Mateja Mikec iz Interseroha. Jure Fišer iz Gorenje Surovina dodaja, da je »problematično tudi dejstvo, da se za izvajanje gospodarske dejavnosti uporabljajo sredstva in infrastruktura, ki je v javni lasti«.

Za učinkovit sistem ravnanja z odpadno embalažo, bi po mnenju sodelujočih na novinarski konferenci moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sprejeti novo zakonodajo,  ki bi urejala način in pogoje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. MKO bi tako moralo zakonito določiti deleže prevzemanja OE za DROE ter vzpostaviti nadzor nad količinami dejansko prevzete OE pri IJS.  Z izdajo odločbe bi moralo DROE obvestiti o deležu, v katerem mora DROE od izvajalcev javne službe (IJS) prevzemati OE, pri čemer bi morale biti obveznosti za posamezno DROE določene akontativno za tekoče leto, po zaključku leta pa bi se morale ugotavljati dejanske obveznosti in njihovo izpolnjevanje. »Podlaga za določanje obveznosti za DROE je lahko le tista embalaža zavezancev, ki nastaja pri IJS«, dodaja Mateja Mikec. Po mnenju Interseroha in Gorenja Surovine bi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja morala DROE imeti sklenjene predpogodbe oz. pogodbe z zavezanci, ki skupno dajejo na trg vsaj 10 % vse komunalne embalaže in imajo ustanovni kapital v višini 360.000 EUR, kolikor znaša trimesečni strošek prevzemanja OE pri IJS za 10 % vseh slovenskih količin komunalne embalaže, DROE pa bi morale ves čas svojega delovanja vzdrževati to višino kapitala, s čimer bi zagotovili finančno stabilnost sistema ter preprečili ustanavljanje DROE s špekulativnim namenom. V uredbi o ravnanju z OE bi po njunem mnenju MKO moralo črtati tudi tisti člen, ki omogoča zavezancem, ki dajejo na trg manj kot 15 ton embalaže, da ne plačujejo stroškov ravnanja z OE. Ravno tako bi MKO moralo zaostriti nadzor nad pravilnostjo poročanja vseh zavezancev. »Če bi MKO sprejelo zgoraj predlagane rešitve, bi imeli delujoč sistem ravnanja z odpadno embalažo«, sta enotna Mateja Mikec in Jure Fišer.

Dokumenti

Gradivo za novinarje (PDF / 391,57 kB)

Problematika ravnanja z odpadno embalažo (PDF / 255,43 kB)